Zvečer nisem lačna. Zakaj potem iščem sladko?

Večerja je za tabo. Pospraviš kuhinjo, se usedeš na kavč in končno imaš nekaj minut zase.

Potem pa se spomniš na čokolado v omari.

Saj nisi lačna. Večerjala si pred eno uro. Ampak nekaj sladkega bi vseeno prijalo.

En košček. Morda dva. Ali pa kar cela vrstica.

Se ti to kdaj zgodi?

Včasih si rečemo, da nam preprosto manjka discipline. Da imamo preveč radi sladkarije. Ali pa da bi morali iz stanovanja odstraniti vse, kar vsebuje sladkor.

Kaj pa, če se želja po sladkem sploh ni začela zvečer?

Sladko po dnevu, ko ni bilo časa za nič

Pomisli na svoj običajni dan.

Zjutraj se ti mudi. Zajtrk poješ na hitro, med službenimi obveznostmi popiješ drugo kavo, kosilo pa prestaviš, ker moraš dokončati še nekaj stvari.

Popoldne ti začne zmanjkovati energije, vendar dan še zdaleč ni končan.

Nakupi. Otroci. Večerja. Opravila, ki so ostala od včeraj.

In ko se zvečer končno ustaviš, si zaželiš nekaj sladkega.

Ni nujno, da tvoje telo potrebuje prav čokolado. Morda si čez dan pojedla premalo. Morda si utrujena. Morda je sladica postala tisti prijetni trenutek, ki ga čez dan nisi imela.

Včasih zvečer ne iščemo samo sladkega okusa. Iščemo tudi občutek, da je napornega dneva končno konec.

Kaj ima s tem opraviti stres?

Stres nima pri vseh enakega apetita. Nekdo pred pomembnim sestankom skoraj ne more jesti, drugi po napornem dnevu pride domov in bi pojedel vse, kar najde.

Če smo zraven še slabo spali, preskočili kosilo in ves dan tekli od ene obveznosti do druge, postane večerna čokolada precej manj skrivnostna.

Morda zato ni najbolj zanimiv trenutek, ko odpremo omaro s sladkarijami.

Bolj zanimivo je, kaj se je dogajalo ves dan prej.

Kaj smo sploh jedli čez dan?

Če so bili obroki čez dan majhni, neredni ali premalo nasitni, ni posebej nenavadno, da se proti večeru pojavi večja lakota.

Zato je včasih bolj koristno pogledati zajtrk in kosilo kot pa se ob devetih zvečer pogajati sami s sabo pred omaro s čokolado.

Beljakovine, vlaknine in kakovostne maščobe lahko pomagajo sestaviti bolj nasiten obrok. A tudi tukaj ni ene formule za vse. Bolj zanimivo je, kaj se pri tebi ponavlja.

Kaj pa, če si čokolado preprosto želiš?

Tudi to je mogoče.

Ni vsaka želja po sladkem posledica stresa, prehranskega neravnovesja ali pomanjkanja spanja.

Včasih si želimo čokolade, ker nam je dobra. Ker uživamo v njenem okusu. Ker nas spominja na prijetne trenutke.

In prav nič ni narobe, če si jo privoščimo.

Drugače pa je, kadar vsak večer znova odpremo omaro, čeprav sploh ne uživamo več v tem, kar pojemo.

Takrat je morda vredno pogledati nekoliko širše.

Naslednjič, ko te zvečer zamika nekaj sladkega …

Ne začni dvomiti, ali smeš pojesti čokolado. In ko jo poješ, se ne obtožuj, da si spet jedla sladko.

Lahko pa nežno pomisliš na svoj dan. Kakšen je bil? Si zjutraj hitela v naglici? Te je v službi iz tira vrgel šef? Si pojedla dovolj nasitno kosilo? Kako si spala? Si imela sploh kakšen trenutek, ko nisi bila na voljo vsem drugim?

Morda boš ugotovila, da si pravzaprav lačna.

Morda potrebuješ počitek.

Morda pa si samo želiš košček dobre čokolade.

In včasih je največja sprememba prav v tem, da začnemo prepoznavati razliko.