Kaj ima zajtrk opraviti z energijo čez dan?

Pri nas doma dedi nikoli ni bil sit. Enako moj oče. Lahko je kadarkoli. Zajtrk po zajtrku, kosilo po kosilu, večerjo po večerji. 

Vedno ga zanima, kdaj bo naslednji obrok.

Dolgo časa smo mislili, da je to pač del njegovega značaja. Da ima preprosto velik apetit. Glede na konstitucijo pa tudi, da ima »dobre gene«. Ali pa trakuljo. 

Kasneje sem ugotovila, da me pri takšnih zgodbah najbolj zanima: Zakaj?

Zakaj je nekdo po zajtrku sit do kosila, drugi pa že čez uro razmišlja o malici?

Zakaj nekdo brez težav preskoči obrok, drugi pa postane utrujen, razdražljiv ali težko zbran?

Ko govorimo o prehrani, pogosto iščemo pravila.

Jejte to.

Ne jejte tega.

Izločite sladkor.

Dodajte beljakovine.

Nasvetov je veliko.

Vprašanj pa pogosto premalo.

Mene običajno bolj zanima nekaj drugega.

Kaj se zgodi po obroku?

Kako se počutite uro ali dve kasneje?

Ste še vedno siti?

Kako je z energijo?

Kako je s koncentracijo?

Kako je s prebavo?

Kdaj se pojavi želja po sladkem?

Tam pogosto najdemo veliko bolj zanimive odgovore kot v samem seznamu živil.

Pomislite na zajtrk.

Nekdo začne dan s kapučinom in rogljičkom.

Drug z jajci.

Tretji z ovseno kašo.

Četrti zajtrka sploh ne poje.

Kateri zajtrk je najboljši?

Verjetno nobeden. In verjetno vsi.

Telo ne bere prehranskih smernic.

Odziva se na hrano, ki jo dobi. Pa tudi na človeka, ki jo poje.

Kako ste spali?

Ste pod stresom?

Ste jedli v miru ali med vožnjo v službo?

Kako je s prebavo?

Tudi to vpliva na odziv.

Raziskave kažejo, da se lahko različni ljudje na enak obrok odzovejo precej različno, zato samo pogled na sestavo obroka pogosto ne pove celotne zgodbe. 

Na svetovanjih pogosto srečam ljudi, ki iščejo eno samo živilo, ki jim povzroča težave.

Včasih ga najdemo.

Velikokrat pa se pokaže nekaj drugega.

Da ni težava samo v živilu.

Ampak v vzorcu.

V prenagljenih obrokih.

V nerednem prehranjevanju.

V utrujenosti.

V stresu.

V tem, da telo že nekaj časa deluje na rezervi.

In prav zato me prehrana zanima veliko širše kot zgolj vprašanje, kaj je zdravo in kaj ni.

To je tudi razlog, da se moje prehransko svetovanje ne začne z jedilnikom.

Začne se z vprašanji.

Kako jeste?

Kako spite?

Kako je z energijo?

Kako deluje prebava?

Kaj se ponavlja?

Šele potem začneva iskati povezave.

Pred srečanjem prejmete vprašalnik, ki pomaga sestaviti širšo sliko. Če je smiselno, lahko pozneje vključiva tudi kineziološko spremljanje mišičnega odziva kot dodatno orodje za raziskovanje telesnih odzivov. Ne kot bližnjico do odgovora, ampak kot del širšega procesa.

Morda zato na hrano gledam kot na gradnike dobrega počutja.

Ali mi ta hrana pomaga ohranjati energijo? Me nasiti? Sem bolj mirna ali bolj razdražljiva? 

Ker prehrana ni samo vprašanje hrane.

Vedno je tudi vprašanje človeka.

Če vam po obroku hitro zmanjka energije

Če ste kmalu spet lačni, potrebujete novo kavo ali se vam dopoldan po malici ali kosilu redno zmanjka energije, je morda smiselno razmisliti, kaj je bila tista prelomna točka, ko se je to zgodilo. Telo nam pove, le poslušati ga je treba.