"Jaz pa nisem pod stresom. Samo vrat me boli."

To slišim precej pogosto.

In pravzaprav ni nič nenavadnega.

Večina ljudi si stres predstavlja precej očitno: hitenje, živčnost, razdražljivost, občutek, da ne zmoremo več.

Ampak vsakdan pogosto ni videti tako dramatično.

Zjutraj vstaneš, greš v službo, odgovoriš na sporočila, narediš, kar je treba. Morda imaš tri sestanke, vmes nekaj telefonskih klicev, potem skočiš še v trgovino in doma urediš vse tisto, kar je ostalo od dneva.

Saj gre.

Potem je ura sedem zvečer in  šele takrat opaziš, da imaš ramena skoraj pri ušesih.

Čeljust je stisnjena.

Vrat boli.

In ko končno ležeš v posteljo, telo miruje, glava pa še vedno sestavlja seznam za jutri.

Takrat se pogosto lotimo tistega dela telesa, ki najbolj protestira.

Če boli vrat, iščemo vaje za vrat. 

Če so napeta ramena, jih raztezamo.

Če stiskamo čeljust, jo poskušamo sprostiti in na TikToku in Instagramu iščemo vajo, ki obljublja olajšanje v pol minute.

Vse to je lahko koristno.

Mene pa običajno zanima še nekaj drugega.

Kdaj se je napetost začela?

Če te vrat boli skoraj vsak dan, poskusi nekaj dni opazovati, ali obstaja kakšen vzorec.

Je zjutraj bolje, proti popoldnevu pa vedno slabše? Je vrat bolj napet po sestankih? Stiskaš čeljust med pisanjem mailov? Je čez vikend drugače?

To so preprosta vprašanja, ampak lahko povedo precej.

Ne zato, ker bi lahko iz njih postavili diagnozo.

Ampak zato, ker telo ne živi ločeno od našega dneva.

Na napetost ne vpliva samo položaj telesa, ampak tudi, kako preživimo dan – koliko sedimo, kako spimo, koliko imamo premorov in koliko časa smo ves čas »na preži«.

Če se neka napetost pojavlja vedno ob podobnih trenutkih, je vredno pogledati tudi okoliščine — ne samo mišice.

“Ampak jaz res nimam stresa.”

Možno. Ni treba vsake bolečine takoj razglasiti za stres.

Vrat lahko boli zaradi dolgotrajnega sedenja, stare poškodbe, neprimernega delovnega položaja, predolgega gledanja v telefon, obremenitve pri športu ali številnih drugih razlogov.

Vendar je zanimivo, kako pogosto ljudje rečejo, da niso pod stresom, hkrati pa povedo, da že nekaj časa slabo spijo, da čez dan skoraj ne vstanejo od računalnika in da imajo občutek, da morajo ves čas nekaj loviti.

Telo ne uporablja besede “stres”.

Lahko pa postane bolj napeto.

Dih je lahko bolj plitek.

Čeljust se stisne.

Ramena se dvignejo.

Zvečer pa jih je včasih precej težje prepričati, naj se kar na ukaz sprostijo.

Pogosto vprašam: kaj se je dogajalo prej?

Po duši sem radovedna, zato rada pogledam širšo sliko. Redko me zanima samo eno mesto v telesu, čeprav se težava pokaže prav tam.

Zanima me, kaj se je dogajalo tisti dan ali teden. Si več ur sedela brez premora? Slabo spala? Imela težek pogovor? Bila ves čas v časovni stiski?

Včasih prav tam opazimo povezavo, ki je prej nismo videli.

Poskusi tri dni samo opazovati

Izberi eno stvar — čeljust, ramena ali vrat — in nekajkrat na dan samo opazi, kdaj je napetost večja in kaj se je dogajalo tik prej.

Morda boš ugotovila, da se ne pojavlja naključno.

Včasih ni najbolj zanimivo, kje boli. Bolj zanimivo je, kaj se je dogajalo prej.