Zakaj sem utrujen/-a, čeprav dovolj spim?

Budilka zazvoni.
Vstanete.
Skuhate kavo.
In že med prvim požirkom pomislite, da bi lahko šli nazaj v posteljo.
Čudno.
Spali ste skoraj osem ur.
Pa vendar imate občutek, kot da se telo ni zares odpočilo.
Večina ljudi v takšni situaciji najprej pomisli na spanec.
Morda bi moral/-a iti prej spat.
Morda potrebujem boljšo vzmetnico.
Morda me moti hrup z ulice.
Ali pa svetloba.
Včasih je vse to res lahko vzrok.
Velikokrat pa ne.
Veliko ljudi utrujenost samodejno poveže s spanjem.
Veliko redkeje pa pomislimo, da utrujen človek ni nujno tudi nenaspan človek.

Utrujenost ni vedno povezana samo s tem, koliko ur preživimo v postelji.
Včasih se odgovor skriva drugje.
V prehrani.
V prebavi.
V stresu.
V navadah, ki jih ponavljamo iz dneva v dan.
Ali pa preprosto v tem, da telo že nekaj časa deluje v načinu, ki ga počasi izčrpava.
Ko se pogovarjam z ljudmi, ki jih spremlja utrujenost, me pogosto ne zanima samo, koliko ur
spijo.
Zanima me tudi:

• Kako je z energijo čez dan?
• Kdaj energije zmanjka?
• Kako je s prebavo?
• Kako je s stresom?
• Kateri vzorci se ponavljajo?

Nekdo se zbudi utrujen.
Drugi brez težav začne dan, potem pa ga okoli treh popoldne nenadoma zmanjka.
Tretji lahko zaspi skoraj kjerkoli in kadarkoli, pa se kljub temu nikoli ne počuti zares
spočitega.
Čeprav so zgodbe različne, imajo nekaj skupnega.
Telo običajno ne začne opozarjati čez noč.
Pogosto govori že precej prej.
Le da so njegovi prvi signali običajno precej tihi.

Morda je to tudi razlog, da se pri individualnem srečanju ne začneva z iskanjem hitre rešitve.
Veliko bolj me zanima, kaj se ponavlja.
Kako spite.
Kako je s prebavo.
Kako se počutite po obrokih.
Kdaj zmanjka energije.
Kako se vaše počutje spreminja skozi dan.
Šele potem lahko začneva sestavljati širšo sliko.