Se ti je že zgodilo, da greš po stopnicah in imaš za trenutek občutek, kot da noge in glava niso povsem usklajene. Malo te zanaša ali pa celo odnaša.

Pri vzvratni vožnji pogledaš v ogledalo in potrebuješ sekundo, da ugotoviš, v katero smer moraš obrniti volan. Parkiranje vzvratno pa ti sploh ne gre. 

Večino takih trenutkov odpravimo z “danes pa ni moj dan”.

V Touch for Health pa obstaja zanimiv koncept, imenovan switching.

Mene je pritegnil prav zato, ker odpira vprašanje, o katerem običajno sploh ne razmišljamo: Kako dobro smo v nekem trenutku orientirani v lastnem telesu in prostoru?

Za to obstajajo niz treh zelo preprostih vaj.

Zgoraj, spodaj, levo, desno … in zakaj se včasih za trenutek izgubimo

V jeziku energijske kineziologije se izraz switching uporablja za stanje, pri katerem naj bi bila koordinacija telesnega sistema pod stresom manj organizirana.

To se sliši precej strokovno. V resničnem življenju pa je lahko zelo preprosto.

Nekdo ti med vožnjo reče: “Na naslednjem križišču zavij levo.” Ti zelo dobro veš, kje je leva, pa vendar za trenutek pogledaš desno. Ničesar nisi pozabila. Samo za sekundo se informacija in odziv ne ujameta tako gladko kot običajno.

Prav takšne drobne trenutke opazujemo tudi pri Energy Switches.

Zgoraj in spodaj

Včasih brez razmišljanja tečemo po stopnicah. Drugič moramo kar naenkrat bolj paziti, kam stopamo. Podobno se lahko zgodi, ko pogledamo z višine navzdol in za trenutek izgubimo občutek za prostor.

Pri tej vaji je ena roka na popku, z drugo pa stimuliramo področje nad zgornjo in pod spodnjo ustnico. Nato roki zamenjamo.

Levo in desno

To je tisti “čakaj, katera je že leva?” trenutek.

Smer poznamo. Pa se vseeno zgodi, da pokažemo na napačno stran ali se najprej obrnemo v drugo smer.

Pri orientaciji levo–desno je zanimiv tudi primer zamenjevanja b in d – nekaj, kar pogosto povezujemo tudi z disleksijo in težavami pri orientaciji črk.

Pri tej vaji ena roka ostane na popku, z drugo pa stimuliramo točki K27 pod ključnicama. Nato strani zamenjamo.

Spredaj in zadaj

Meni je tu najbolj nazoren primer vzvratna vožnja.

Gledaš v ogledalo, avto gre nazaj, ti pa moraš v trenutku povezati sliko, ki jo vidiš, s smerjo, v katero moraš obrniti volan. Nekdo to naredi brez razmišljanja. Drugi potrebuje sekundo več.

V isti smeri lahko opazimo tudi pisavo, ki med pisanjem počasi začne lezti navzgor ali navzdol po strani, čeprav smo prepričani, da pišemo naravnost.

Pri tej vaji je ena roka na popku, druga pa na področju trtice. Nato roki zamenjamo.

In ko vse tri vaje postavimo skupaj, dobimo pravzaprav nekaj zelo osnovnega:

zgoraj–spodaj, levo–desno, spredaj–zadaj.

Tri smeri, v katerih se orientiramo ves dan, ne da bi o tem sploh razmišljali.

Morda je ravno zato zanimivo za dve minuti preveriti, kako se počutimo pred vajami in kako po njih.

Ne zato, ker bi morali iskati nekaj narobe.

Ampak zato, ker telo ves čas dela ogromno stvari, ki jih opazimo šele takrat, ko za trenutek ne stečejo povsem avtomatično.

V videu pokažem vse tri Energy Switches po korakih, da jih lahko preizkusiš tudi sama.

Pri omembi disleksije bi nato nekje ob robu ali na koncu dodala samo en kratek stavek: Energy Switches niso namenjeni diagnosticiranju ali zdravljenju disleksije; povezava z zamenjevanjem črk je del načina, kako energijska kineziologija opisuje orientacijo in koordinacijo.

Tako blog ostane živ, konkreten in berljiv, varovalo pa ne razbije vsakega odstavka.