Kaj nam telo sporoča, preden začne govoriti na glas?

Večina ljudi pri skrbi zase ne reagira tako kot reagirajo, ko na armaturni plošči avtomobila
zasveti rdeča lučka. Četudi telo oddaja signale, da nekaj ni kot bi moralo biti, počakajo.
Pogosto telo oddaja subtilne signale: utrujenost, glavoboli, pogosto zbolevanje, …
Kdaj ponavadi poiščemo pomoč?
Ko utrujenost ne izgine več po prostem vikendu.
Ko se ponoči zbujajo že več mesecev.
Ko prebava ni več samo občasna težava.
Ko energije zmanjkuje hitreje kot nekoč.
Takrat se začnejo spraševati, kaj se dogaja.
Pogosto pa je bolj zanimivo drugo vprašanje:
Ali je telo poskušalo nekaj povedati že prej?
Ko pogledamo nazaj, se pogosto spomnimo stvari, ki se nam takrat niso zdele pomembne.
Morda ste bili vsak dan ob isti uri utrujeni.
Morda ste po kosilu vedno potrebovali kavo.
Morda ste začeli slabše spati.
Morda ste pogosto čutili napetost v vratu in ramenih.
Morda ste imeli občutek, da niste več čisto takšni, kot ste bili prej.
Nič od tega ni bilo dovolj stresno, da bi temu namenili posebno pozornost.
Za vsak simptom pogosto najdemo logično razlago.
Naporen teden.
Premalo spanja.
Preveč dela.
Stres.
In pogosto je res tako.
Ampak, težava običajno ni en dan.
Niti ni težava en simptom.
Zanimiv je vzorec. Ko se ista stvar ponavlja znova in znova.
Ko smo utrujeni vedno ob isti uri.
Ko se prebava po določeni hrani odziva na podoben način.
Ko se zjutraj vedno znova zbudimo brez občutka pravega počitka.

Ko telo začne pripovedovati isto zgodbo.
Prav ponavljajoči se vzorci pogosto povedo več kot posamezen simptom. Opazovanje, kdaj
se je nekaj prvič pojavilo, kako dolgo traja in kaj je privedlo do tega nam daje uvide, kaj se v
resnici ponavlja.

Pred leti sem bila prepričana, da je utrujenost predvsem znak napornega življenja.
Da je normalno, da čez dan potrebuješ vedno več kave.
Da je normalno, da proti večeru nimaš več energije.
Šele kasneje sem začela opažati, da ne gre za posamezne občutke.
Šlo je za vzorec.
In vzorci so pogosto bolj zanimivi kot posamezni simptomi.

Pri pogovorih z ljudmi opažam nekaj podobnega.
Ljudje običajno zelo dobro vedo, kaj jih moti.
Precej redkeje pa vedo, kdaj se to dogaja.
Po katerem obroku se pojavi utrujenost?
Koliko je bilo stresa?
Kakšna je bila noč?
Ali to traja že nekaj časa?
Ali najprej poskrbite za druge in šele potem zase?
Odgovori na takšna in podobna vprašanja pogosto dajejo uvide v povezave.

Zato me pri prehrani, energijsi kineziologiji in individualnih srečanjih običajno ne zanima
samo vprašanje:

Kako se počutite?

Veliko bolj me zanima:

Kaj se ponavlja?

Kaj telo poskuša povedati?
Kaj se dogaja tik preden se težava pojavi?
In kaj se spremeni v obdobjih, ko se počutite bolje?

Kratek vprašalnik za razmislek

Morda lahko začnete s temi vprašanji:

Energija

• Kdaj imate največ energije – zjutraj, popoldan, zvečer
• Kdaj vam je najtežje?
• Se utrujenost pojavlja ob približno istem času dneva?
  Spanec
• Se zjutraj zbudite spočiti?
• Potrebujete več kave kot pred leti?
• Vas utrujenost spremlja že od jutra?

Prebava

• Kako se počutite po obrokih?
• Se določene težave ponavljajo?
• Ali obstaja del dneva, ko se prebava redno spremeni?

Vsakdanje navade

• Kaj se ponavlja v dnevih, ko se ne počutite najbolje?
• Kaj se ponavlja, kadar se počutite dobro?

Namen teh vprašanj ni postavljanje diagnoze.
Njihov namen je pomagati opaziti vzorce.

To nikakor ne pomeni, da moramo analizirati vsak telesni občutek.
Prav tako ne pomeni, da je vsak simptom znak resnejše težave.
Če se pojavljajo novi, dolgotrajni ali nepojasnjeni simptomi, je pomembno, da se pogovorite
tudi z zdravnikom, saj opazovanje telesnih signalov ni nadomestilo za zdravstveno
obravnavo.
So pa to subtilni signali s katerimi telo pogosto začne opozarjati, da ga ne poslušamo, pa bi
bilo rado slišano.
Ne opozarja vedno glasno.
Pogosto opozarja zelo potiho.

Morda se zato vse ne začne z odgovorom.
Veliko pogosteje se začne z dobrim vprašanjem. Včasih se pomembni odgovori ne začnejo z
novim nasvetom, ampak s tem, da opazimo vzorec, ki se že dolgo ponavlja.